»Premor pri odobritvi gradnje novih LNG-terminalov nosi jasno sporočilo glede podnebne krize: ta je eksistenčna grožnja današnjega časa.«
»Seveda lahko naredimo in gradimo takšne vrste ladij. Ko se je odločalo o gradnji terminala LNG v Omišlju in načinu skladiščenja, smo družbi LNG Hrvatska ponudili rešitev, po kateri bi LNG-terminal lahko imel kapaciteto 200.000 ton, kar je veliko več od kapacitet današnjega LNG-terminala na Krku.«
»V zvezi z LNG-terminalom Adriatic (Rovigo) lahko povemo, da ima upravljavec terminala v tem trenutku odprt razpis za proste kapacitete. Potrdimo lahko, da je družba Geoplin izkazala interes za sodelovanje na razpisu, ki ga je upravljavec terminala tudi sprejel.«
»Takšnih ladij v Evropi niso gradili pogosto, zato je vprašanje, koliko evropskih ladjedelnic ima znanja in izkušnje v tej vrsti ladjedelništva. Nekaj LNG-tankerjev so prej gradili v Franciji, v novejšem času pa se vse dela na Daljnem vzhodu.«
»To pomeni, da bi bila lahko skupna zmogljivost evropskih terminalov za LNG trikrat večja od pričakovanega povpraševanja po LNG-ju do konca desetletja.«
»Samo ladjo lahko hrvaška ladjedelnica izdela brez težav, tehnologija pa je korejska. To pomeni, da ladjo lahko zgradimo v naših ladjedelnicah, opremo pa moramo kupiti v Koreji.«
»Odprtje novega terminala se dogaja ravno v času, ko pričakujemo, da se bo letalski promet znova začel pobirati. Tako nov terminal razumemo tudi kot nov začetek in vstop v nove čase.«
»Imamo vse možnosti, da mi sodelovanje, ki ga imamo intenzivno skozi dve leti, nadgradimo in da Slovenija skoraj eno tretjino plina dobavi prek LNG-terminala tukaj na Krku.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju